Da Slovenci radi beremo znova dokazuje odličen odziv gostov, ki so te dni obiskali že 34.Slovenski knjižni sejem, ki je potekal v Cankarjevem domu.
Najstarejši, največji in najpomembnejši knjižni dogodek pri nas je trajal kar šest dni in na njem se je predstavilo 106 založb, 100 domačih in tujih literatov. Obiskalo ga je več kot 35.000 obiskovalcev, 7.000 otrok in mladine, ki so užival v več kot 25.000 razstavljenih knjigah in si ogledali 350 spremljevalnih dogodkov in 4 razstave.
CANKARJEVO LETO
2018 je Cankarjevo leto, 100-letnica njegove smrti in 34. Slovenski knjižni sejem je dal odlično priložnost, da velikana spoznamo v novi luči. Cankarja si vse prevečkrat predstavljamo »po vedno istih klišejih, namesto da bi njegovo življenje sestavili v zanimivo zgodbo.
Letošnjo likovno podobo sejma je ustvaril umetnik, ki se je od vseh slovenskih likovnih umetnikov s Cankarjevo podobo največ ukvarjal. Janez Boljka je leta 1972, v letu prvega SKS, ustvaril grafiko, ki izžareva Cankarjevo silo in notranjo svetlobo. (Umetnikov sin, g. Miha Boljka, tudi sam slikar, je velikodušno dovolil njeno uporabo za sejemsko komuniciranje). Na njej niso pomembni brki, krizantema ali klobuk, kakor jih lahko vidimo na množici njegovih klišejskih, že skoraj klovnovskih podob, ampak kljubovalno boleča poza telesa brez rok, borca za narodov blagor.
V Galeriji CD je bila med sejmom na ogled razstava Ivan Cankar, ki je sledila življenjski poti pisatelja v osmih slikah kot del programa Cankar o Cankarju. Tudi na kulinaričnem odru se je kuhalo in pokušalo hrano po receptih iz časa, ko je sedem let živel in ustvarjal v gostilni na Rožniku pri Franzotovih. Menda je imel najraje ričet.
Novost sejma je bil tudi strokovni del Cicifesta, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Otrokom s posebnimi potrebami in nadarjenim smo že do sedaj namenjali veliko pozornosti, letos pa je še več prostora in časa posvečenega prav njim. Programu za mlade pa so letos odmerili prostor v samem osrčju sejma, na Debatni kavarni.
Na letošnjem sejmu so se več kot dvajset tisoč knjigam pridružile tudi krizanteme na vseh odrih in stojnicah. Kot simbol in v spomin na pogumnega revolucionarja ter globok priklon njegovim knjigam.
Foto: Domen Pal
