Zimski čas je včasih idealen za prebiranje knjig. Vsaj jaz izkoristim temne, hladne večere, da prebiram knjige. Tokrat sem se razveselila novega seznama prihajajočih knjig, ki jih bodo predstavili na Cankarjevi založbi. Pet knjižnih novosti zajema od esejev Katje Perat, zgodb Vinka Möderndorferja, biografske pripovedi Janisa Varufakisa do romana Javierja Maríasa in zgodb Nebojše Lujanovića. Za vsakogar nekaj!
Katja Perat: NAREDITE AMERIKO SPER OBVLADLJIVO
Vinko Mӧderndorfer: NAVODILA ZA SREČO
Janis Varufakis: JE TU KAKŠEN ODRASEL?, prevedel Jani Rebec
Javier Marías: BERTA ISLA, prevedla Marjeta Drobnič
Nebojša Lujanović: OBLAK KOŽNE BARVE, prevedel Urban Vovk
Če boste imeli čas se lahko predstavitve udeležite v sredo 6.februarja 2019, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij. Prisotna bosta urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov ter nekateri ustvarjalci knjig (Vinko Möderndorfer, Marjeta Drobnič in Urban Vovk).
In tukaj vam še na kratko predstavim vse te novosti:
Katja Perat: NAREDITE AMERIKO SPER OBVLADLJIVO
Naredite Ameriko spet obvladljivo je zbirka triindvajsetih kratkih esejev, ki jih je avtorica, ena najprepoznavnejših slovenskih intelektualk mlajše generacije, začela pisati, ko se je avgusta 2016 kot doktorandka preselila v ZDA. V njih pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda, seveda neločljivo povezanem z ameriškim in globalnim političnim in kulturnim dogajanjem – v Misuriju se je namreč znašla ravno v času predsedniških volitev. Živ jezik in široka razgledanost pisateljice skrbita za aktualno branje – ne nazadnje vsi mi živimo v Ameriki.
Vinko Mӧderndorfer: NAVODILA ZA SREČO
V knjigi Navodila za srečo se daljše novele izmenjujejo s krajšimi, ekspresivnimi zapisi. V vseh zgodbah se zapleteno vrtijo človeška razmerja , dotikajo se iskanja sreče in odkrivanja razlogov, zakaj se življenje velikokrat ni izšlo, zakaj sreče ne najdemo, zakaj se nam vedno dozdeva, da zgolj tečemo za njo. Protagonisti večine zgodb v tej zbirki Vinka Möderndorferja so ženske. Ženska kot bitje, ki daje življenje, morda prav zato še posebej občuti vprašanja o smislu kot pomemben del bivanja.
Janis Varufakis: JE TU KAKŠEN ODRASEL?, prevedel Jani Rebec
Knjigo Janisa Varufakisa lahko beremo kot kroniko nedavne ekonomske krize in morda celo kot intimni dnevnik začetka konca sanj o združeni, demokratični in svobodni Evropi. Med neizprosnimi, a še bolj nerazsodnimi, enosmernimi pogajanji s trojko glede reševanja Grčije iz primeža dolgov se je bil večkrat prisiljen vprašati, ali se sploh pogovarja z odraslimi – je mar mogoče, da svetovnega reda ne oblikujejo smiselne in preudarne ekonomske in družbene politike, temveč prej otročja trma, nepriznavanje napak in slep boj za ohranitev položaja? Biografska pripoved o 162 dneh, ki jih je Varufakis prebil kot grški finančni minister.
Javier Marías: BERTA ISLA, prevedla Marjeta Drobnič
Roman prinaša portret žene in moža, katerih medsebojna, globoka notranja povezanost kljubuje še tako nenavadnim življenjskim preizkušnjam. Moški lik ima skrivnosten poklic, očitno je britanski vohun, ki ga tajne naloge zadržijo zdoma tudi po več mesecev. Medtem žena Berta Isla živi svoje življenje v Španiji, venomer v pričakovanju, kdaj se bo vrnil. Nikoli ne ve, v kakšnem stanju bo prišel domov in koliko časa bosta lahko spet skupaj. Nekoč se zgodi, da ga ni nazaj tako dolgo, da ga morajo razglasiti za mrtvega in pokopati, čeprav sama nikoli ne sprejme njegove smrti. Marías je napisal pretanjen psihološki roman, ki se ukvarja z najintimnejšimi človeškimi občutji in stiskami, tudi z vprašanjem domoljubja v obeh pomenih besede.
Nebojša Lujanović: OBLAK KOŽNE BARVE, prevedel Urban Vovk
Delo, ki nam daje misliti še dolgo po tem, ko ga odložimo, se z raziskovalno premišljenostjo na literarno dovršen način loteva perečega problema posameznikove določenosti s poreklom, barvo kože in družbenimi predsodki. V štirih Lujanovićevih romanesknih pripovedih spremljamo šest življenjskih usod, ki so tragične vsaka na svoj način. Vsi pripovedni rokavi so povezani z romsko problematiko, s katero pa nam avtor še zdaleč ne zastavlja le medvrstičnih vprašanj o našem odnosu do drugih in drugačnih, temveč na njenem ozadju razgalja tudi delovanje sprožilnih mehanizmov množičnega sovraštva, ki posameznika omejuje pri tem, da bi si izbral drugačno prihodnost, saj ga na njegovi poti ves čas spremlja stigma izvora.
Priznam, jaz bom brala kar po vrsti in že danes zvečer se bom lotila Katje Perat.
Pa do prihodnjič!
Miša
