Pred poletjem sem javnosti predstavila svoj prvi roman – ljubeznesko kriminalko Mesto prevar, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Septembra bom izid knjige pospremila s številnimi dogodki, kjer bom predstavila celotno ekipo in zgodbo glavne junakine Emilje, ki bo zagotovo postala ljubljenka bralk in bralcev. Tukaj pa vam prilagam en lušten intervjujček, ki smo ga naredili za eno od spletnih strani! Da boste izvedeli več med prvimi!
Že vrsto let vas lahko spremljamo v medijskem svetu, ste pa aktivni tudi v marketingu in organizacijiskih vodah. Kaj vse počnete?
Zdanjih petnajst let delujem v novinarskih vodah, veliko časa pa preživim v oljarni Kocbek, kjer sem prevzela predvsem birokratske stvari. Moj mož je uspešen oljar, ki svoj pečat z bučnim oljem pušča na tujih trgih, jaz pa sem se ob pomoči njemu osredotočila še na svoje stvari. Skupaj s Tadejo Ternar vodive modno agencijo Glammodels, v agenciji Novelus pomagam pri organizaciji dogodkov, vodim prireditve in pišem. Rada imam dinamično delo in tega pri meni zagotovo ne manjka. Vsi, ki me poznajo vedo, da je moj urnik skrbno zapolnjen do zadnje minute.
Kako pa ste zajadrali v pisanje romana in to še ljubezensko kriminalko po vrhu?
Pisanje je nekaj, kar počnem že vrsto let in vedno sem imela željo, da napišem svojo knjigo. Leta 2005, ko sem bila še »Sanjska ženska«, so me številni nagovarjali, da bi napisala svojo knjigo, v kateri bi podala svoje izkušnje z resničnostnimi šovi in se dotaknila tudi mojega življenja. In res sem jo začela pisati. Zvezde resničnostnih šovov, sem ji nadela ime, a je nisem nikoli dokončala. Takrat so bile knjige estradnikov v porastu. Damjan Murko je imel svojo, Urša Čepin, prišla je Kešpička, Salome je napisala knjigo... in še bi se morda našla kakšna, ki sem jo spregledala. Pisala sem in spisala nešteto vrstic, ko sem ugotovila, da me tovrstno pisanje tega žanra ne izpolnjuje. Da ne želim biti še ena od slovenskih estradnic, ki bi imele svojo »avtobiografijo«. Ne na takšen način... Nato me je odneslo drugam in zajadrala sem v prve vrstice fikcijskega romana. Prve vrstice so tako nastale pred več kot desetimi leti z začetno ljubezensko zgodbo in se končale nedavno, z napeto kriminalko. Obožujem napete, zanimive zgodbe v katerih se nekaj dogaja in niso zgolj klasične ljubezenske. Seveda pa brez tega tudi ne gre.
Kako to, da ste potem nadaljevali s pisanjem, če ste začeli že pred desetimi leti?
Morda zato, ker v tistem trenutku nisem točno vedela kakšna bo zgodba, ki sem jo začela pisati. Ustvarila sem glavno akterko, ki je uživala v svojem delu. Pomislila sem na zgodbo, ki se mi je v enem trenutku zdela preveč podobna Hollywoodskim sagam. Zato sem pisanje opustila vse do poletja, leta 2016. Vmes sem postala mamica hčerki Kiani, ki je moja velika sreča in ljubezen. Pa tudi poročila sem se. Ob moji strani je že vsa ta leta Gorazd, ki verjetno ne bo navdušen, ko bo izvedel, da sem knjigo pisala v vseh prostih trenutkih, ko bi morala delati druge stvari (smeh). Ampak takšno je pač v življene. Včasih iz spontane stvari nastanejo najlepše zgodbe.
O čem pa govori zgodba?
Zgodba v knjigi je mešanica zanimive kriminalke in v ozadju se prepleta ljubezenska zgodba. Emilija, ki jo vsi kličejo Em, je predstavnica službe za stike z javnostmi na policijski postaji Lanzetova, a hrepeni po delu na terenu. Namesto da bi preživela miren konec tedna s prijateljicami, se zaplete s sodelavcem Gregom in vključi v veliko preiskavo ugrabitve županovega sina. Sledi vodijo globoko v mestno podzemlje in razkrijejo spletke ter prevare, v katere so vpleteni najpomembnejši mestni veljaki. V vse skupaj se vmeša še policijska načelnica, ki se ne more sprijazniti, da ji je mlajša sodelavka speljala ljubimca, in Em se mora pošteno potruditi, da bo rešila primer in tudi svojo glavo … Ko sem pisala knjigo sem želela spisati zgodbo, ki bo bralca lahkotno popeljala skozi dogajanje, hrakti pa ga bo pri knjigi držala do zadnjega poglavja.Več o knjigi si lahko prelistate že tukaj in zajadrate v prve vrstic mojega romana:
https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/mesto-prevar-p-9789610151418
Že sam naslov knjige Mesto prevar nakazuje, da se osrednji del zgodbe dogaja v mestu. Bi to lahko bil tudi Maribor?
Sprva, ko sem pisala knjigo, sem zajdarala čez ocean in dogajanje postavila v eno od svetovnih prestolnic. Ob pisanju knjige pa sem spoznala, da je dejansko takšno dogajanje lahko prisotno v vsakem mestu, ne zgolj tistih, ki jih gledamo v filmih. Tako sem tudi po predlogu urednice pustila mesto fikcijsko do te mere, da si ga vsak bralec lahko omisli po svoje. Ali je to Maribor, Zagreb, Budimpešta ali Berlin. Ostajamo pa v Evropi, zagotovo. Sem pa v zadnjih dveh letih (od kar je knjiga napisana) čisto po naključju našla nekakšne povezave tudi z Mariborom.
Kako to mislite?
Prav zanimivo je to, da je bila knjiga dokončno spisana pred več kot dvema letoma. Potem je potrebovala svoj čas, da je prišla do knjižnih polic. Lahko vam ekskluzivno izdam, da je v osrednji zgodbi, ki se v knjigi dogaja, omenjen projekt Talos. To je velik most, ki ga ima namen zgraditi župan v sodelovanju z lokalno oblastjo. Ta most je v zgodbi predmet spora dveh močnih kartelov, ki se borita za prevlado drogeraškega ozemlja. Nekaj mesecev nazaj je naš Mariborski župan Saša Arsenovič napovedal gradnjo štirih novih mostov čez reko Dravo. Prav srhljivo mi je bilo, ko sem to zasledila in moram priznati, da v času pisanja nisem imela pojma, da se kaj takega v Mariboru sploh pripravlja. Ampak kot rečeno, knjiga je v celoti fikcijska.
Kaj mislite kako bodo Mariborčani sprejeli vašo knjigo?
Po odzivih mojih prijateljev, ki so po večini vsi iz Maribora, se je že nizmerno veslijo. Mariborčani imamo radi knjige, vsaj koliko sama spremljam literarne dogodke v knjigarnah Mladinske knjige. Upam pa, da bo Emilijina zgodba prevzela tudi ostale bralce širne Slovenije.
Kaj pa glavni akterji v knjigi so vezani na kakšne osebe iz vašega življenja?
Glavna junakinja Emilija posodablja moderno žensko in mislim, da se bo glede na njene karakterne značilnosti v njej prepoznala marsikatera ženska. Po vrhu pa ima moja glavna junakinja tudi nekaj prijateljic, ki pooseblajo številne ženske iz našega okolja. So pa izključno vse osebe v knjigi fikcijske.
Bo sledilo nadaljevanje romana?
Jaz vsekakor upam, da bo. Moramo pa počakati na odzive bralk in bralcev. Ti bodo povedali, če jih bo moja zgodba prepričala. Lahko vam zaupam le toliko, da drugi del knjige počasi že nastaja in če bo Mesto prevar uspešno, bo Emilijina zgodba (upam) dobila epilog v Mestu zločina (smeh).
Zanimivo je, ste posneli tudi video napovednik, ki imaže Hollywoodski scenarij?
Ja res je. Z ekipo Sviglo production je v glavni vlogi nastopila moja prijateljica Tina Gaber, ki se je odlično znašla v vlogi pred kamero. S tem korakom bomo na knjigo opozorili tudi po drugih kanalih in jo približali morda tudi drugim bralcem, ki potrebujejo drugačen pristop. Zahvala za to gre vsej ekipi, maskerki Mateji Naberšnik, Sašu Radoviču, ki je poskrbel za posnetke iz zraku, režiserju in snemalcu Luki Šviglju iz Sviglo production in Alešu Kolšku, ki je poskrbel, da je avto iz knjige zaživel tudi na cesti. Pa našemu fotografu Alešu Kocbeku, čigar slika bo tudi na naslovnici, ki jo je dodatno ilustrirala Andreja Karba. In pa seveda založbi Mladinska knjiga in urednici Urški Kaloper, ki sta Mestu prevar omogočila, da bo ugledal luč sveta.
Prihaja pa tudi pesem, ki bo pospremila sam napovdnik in izdajo knjige. Kako to da ste se še tega lotili v takšnem obsegu?
Pesem bo pospremila video napovdnik in bo kot napoved knjige. Glasbo in aranžma pesmi je naredil Domen Kumer, besedilo zanj je spisala moja prijatljica Tina Yildirim (ki živi na Švedskem in je v preteklosti spisala že številne znan pesmi), glas zanjo pa je dala odlična vokalistka Kim Begovič. Odlična ekipa je poskrbela, da bo tudi glasbena podlaga nekaj izjemnega.
Radi berete knjige in če, kakšen žanr knjig vam je ljub?
Mislim, da je to del naše kulture. To nam je ostalo še iz časov, ko smo se z rutkami okoli vratov potegovali za štampiljke pri bralni znački. Pisana beseda bo zmeraj imela svoj čar in tisk svoj čaroben vonj. Menim, da si je, sploh v današnjih hitrih časih, ključnega pomena vzeti čas in prebrati dobro knjigo. Da se umirimo in prisilimo možgane, da delujejo na bolj naraven način. V času, ko s “skrolanjem” navzdol po telefonu v trenutku prejmemo na stotine informacij, a hkarti se vse poveže v nek brezvezen balast in je vse površinsko ter se nam nič zares ne vtisne v spomin, je dobra knjiga lahko pravi balzam za dušo. Rada imam knjige različnega žanra in moj bralki seznam za čez poletje je že precej dolg.
